Že kot 6-letna deklica sem kleče prosila Boga očeta in mater Marijo, naj me vzameta nazaj domov, saj se v svoji družini nisem počutila sprejeto in preveč sem trpela. Starša sta mi dala bistveno več, kar sta prejela sama, a še vedno je bilo čustveno zelo težko za vse. Tudi moje telo je takrat veliko zbolevalo. Večkrat sem se borila za dih in življenje. Vsak dan sem zvečer molila in prosila vse angele, da naj pomagajo vsem mojim bližnjim, se zahvaljevala za vsako drobtinico dobrote in dobrega tistega dne in se opravičila za svoje napake. Takrat, kot otrok, nisem razumela bistva trpljenja. Sedaj razumem, da ima vse svoj razlog in namen. Svoje otroške rane sem v večini zacelila, sprotne bolečine uvidim in jim dam vrednost in pozornost in našla sem način, kako lahko s tem, da sem pomagala sebi, lahko pomagam tudi drugim. Tako je prišlo srednješolsko izobraževanje na Srednji zdravstveni šoli, kjer sem ugotovila, da mi gre bolje pogovor in motivacija kot negovanje. V tistem obdobju sem prebirala veliko psiholoških knjig in še naprej iskala odgovore. Vpisala sem se na Fakulteto za socialno delo, ker sem želela rešiti svojo družino okov negativnih čustev in vlog. Spet sem dobila veliko znanja in podpore, tako profesorjev kot sošolk. Kmalu po diplomi sem dobila službo na centru za socialno delo, kjer sem dobrih 15 let opravljala strokovno delo na različnih delovnih področjih. Največ izkušenj sem pridobila ravno na področju duševnega zdravja in moram reči, da sem se od mojih uporabnikov, ki so bili v večini najbolj srčni predstavniki naše skupnosti, največ naučila. Globoko sem jim hvaležna, da so mi toliko zaupali in delali tako velike korake k sebi in da sem jaz ob njih postala vse bolj in bolj ljubeča. V sistemu sem se dodatno izobrazila za družinsko mediatorko in opravila tudi izpit za sodno izvedenko za področje socialnega dela. Ti dve nalogi še vedno vestno opravljam, čeprav mi je vedno hudo za otroke, ki so vpeti v tako hude konflikte med staršema, vendar vem, da sem tam zaradi njih – da jih slišim, vidim, podprem in zaščitim njihove pravice in koristi, ker se sami ne morejo.

Ves čas dela v sistemu sem igrala vlogo bojevnice in rešiteljice in prišel je čas, da zaključim s sistemom kot takšnim in poslušam svoj notranji klic po drugačnem delu. Te odločitve ne bi mogla sprejeti brez srčne podpore partnerja in ljubezni najinih dveh otrok. Zavedam se, da ko delam na sebi, izboljšujem tako odnos s partnerjem kot z otrokoma. Tako sem leta 2022 ustanovila STIK – zavod za osebni razvoj in družinsko povezovanje Krško z namenom izvajanja socialne preventive, družinske mediacije in individualnega svetovanja osebam v različnih stiskah. Storitve so se v zadnjem letu le še razširile in letos izvajam tudi subvencionirane preventivne delavnice za krepitev duševnega zdravja za osnovnošolske in srednješolske otroke v MO Krško ter predavanja za starše v sklopu programa Šola za starše, ki jih organizira Ljudska univerza Krško in financira MO Krško. Prav tako je občina za svoje občane podprla program Individualno psiho-socialno svetovanje v akutni duševni stiski, kjer subvencionira polovico storitve.